SMTP porti v 2026: kako izbrati pravi port za zanesljivo dostavo e-pošte (in popraviti WordPress mail)

Če upravljaš spletno stran, pričakuješ, da e-pošta deluje sama od sebe: oddaja kontaktnega obrazca pristane v inboxu, uporabnik dobi reset gesla, kupec prejme potrditev naročila. Ko tega ni, ni to samo tehnična nevšečnost – izgubiš lead, zaupanje in pogosto tudi prodajo.

Najpogostejši tihi krivec so privzete mail nastavitve na strežniku – še posebej pri WordPress straneh. Privzeti način pošiljanja (prek PHP funkcije wp_mail()) je za Gmail/Outlook pogosto videti kot spam: brez prave avtentikacije, brez reputacije in pogosto celo z IP naslova, ki je del “slabe soseske” (shared hosting).

Rešitev je preusmeritev pošiljanja prek profesionalnega, avtenticiranega kanala: SMTP (Simple Mail Transfer Protocol). Ko pa SMTP nastavljaš, naletiš na vprašanje, ki je videti trivialno, a je v praksi ključnega pomena: kateri SMTP port uporabiti v 2026?

Ključne ugotovitve (TL;DR) za 2026

• Hiter odgovor: uporabljaj port 587 z STARTTLS (TLS nadgradnja povezave). To je sodoben, varen in priporočeni standard za pošiljanje iz spletne strani ali e-poštnega odjemalca.
• Dobra alternativa: port 465 z SMTPS (implicitni SSL/TLS). Veliko ponudnikov ga še vedno preferira; če 587 ne deluje, je 465 najboljša naslednja izbira.
• Port, ki se mu izogni: nikoli ne uporabljaj porta 25 za submission (pošiljanje iz strani). Je nešifriran, namenjen server-to-server relayu in ga skoraj vsi sodobni ISP-ji/hostingi blokirajo zaradi spama.
• Pravi problem (zakaj maili izginejo): WordPressov privzeti mail mehanizem (wp_mail()) je pogosto neavtenticiran in pošilja iz web strežnika brez mail reputacije, zato filtri to obravnavajo kot sumljivo.
• Prava rešitev (kako to popraviti): uporabi namenski SMTP/transactional email servis (npr. SendGrid, Brevo, Mailgun), ki pošilja prek zaupanja vrednega, avtenticiranega strežnika.
• Najlažja pot za WordPress: v praksi pomaga plugin, ki to naredi namesto tebe. “Zero-configuration” pristop, kot je Site Mailer by Elementor, preusmeri transactional e-pošto brez nastavljanja portov ali API ključev.
• Transactional vs. marketing: SMTP storitev uporabi za transactional e-pošto (obrazci, reset gesla, računi). Newsletterje in bulk pošiljanje pošiljaj prek ločene email marketing platforme, sicer si lahko uničiš reputacijo pošiljatelja.

Kaj je SMTP in zakaj je pomemben za spletno stran?

SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) si lahko predstavljaš kot “poštni urad interneta”: univerzalni protokol, po katerem e-poštni odjemalci (Outlook, Apple Mail) in mail strežniki pošiljajo in sprejemajo sporočila.

Ko pošlješ e-pošto, se praviloma zgodi naslednje:

1. Odjemalec pošlje sporočilo na outgoing mail server (npr. smtp.gmail.com). To je korak submission.
2. Tvoj mail strežnik poišče prejemnikov strežnik in mu sporočilo posreduje (relay).
3. Prejemnikov strežnik e-pošto hrani, dokler je uporabnik ne prebere v inboxu.

SMTP protokol se uporablja pri koraku #1 (submission) in #2 (relay). “SMTP port” je v praksi oštevilčena “vrata” na strežniku, prek katerih se ta komunikacija izvaja.

WordPress problem: wp_mail() in zakaj dostavljivost trpi

WordPress privzeto SMTP-ja sploh ne uporablja. Namesto tega uporablja PHP funkcijo wp_mail(), ki poskuša poslati e-pošto neposredno iz web strežnika.

Za deliverability je to pogosto katastrofa:

1. Web strežnik ni mail strežnik: optimiziran je za serviranje strani, ne za pošiljanje e-pošte; pogosto mu manjkajo ključne konfiguracije.
2. Ni avtentikacije: strežnik samo “trdi”, da pošilja v imenu tvoje domene.
3. Ni reputacije: Gmail/Microsoft vodita reputacijske ocene za znane mail strežnike. Web strežnik je za njih “neznan pošiljatelj”, kar je avtomatsko sumljivo.
4. Slaba IP soseska (shared hosting): če si na deljenem hostingu, si lahko na istem IP-ju z več sto spletnimi stranmi. Dovolj je en spammer, da se IP znajde na blacklisti – in tvoji legitimni maili so blokirani.

Posledica: neavtenticirana e-pošta brez reputacije pogosto konča v spamu ali je zavrnjena brez jasnega obvestila. Zato je smiselno wp_mail() preusmeriti na profesionalnega SMTP/transactional ponudnika – in tu pridejo v igro porti.

Kratka zgodovina SMTP portov (in zakaj je večina danes zastarela)

Razumevanje, zakaj v 2026 priporočamo 587 (in pogosto tudi 465), je lažje, če poznaš kontekst: razvoj portov je v bistvu zgodba o boju proti spamu.

Port 25: originalni “spam highway”

Leta 1982 je bil SMTP praktično sinonim za port 25. Namenjen je bil relayanju e-pošte med mail strežniki (MTA – Mail Transfer Agents). Brez avtentikacije, brez šifriranja: vsak strežnik se je lahko povezal na drugega in mu “oddal” e-pošto.

Težava: spamerji so hitro ugotovili, da lahko prek porta 25 masovno oddajajo spam in ga mail strežniki razpošiljajo naprej. Nastal je odprt kanal za zlorabe.

Danes zato skoraj vsi ISP-ji, cloud ponudniki in omrežja blokirajo outbound povezave na port 25, da ustavijo spam bote in kompromitirane strežnike. To je glavni razlog, da porta 25 ne uporabljaš za pošiljanje iz spletne strani.

Port 465: prva varna rešitev (SMTPS / implicitni TLS)

Konec 90. let je postalo jasno, da e-pošta potrebuje šifriranje. Tako je nastal port 465, ki uporablja SMTPS (SMTP over SSL – danes TLS). Princip je, da se ob vzpostavitvi povezave takoj začne SSL/TLS “handshake”, celoten dialog pa teče v šifriranem tunelu, še preden se pošlje SMTP ukaze. To se imenuje Implicit SSL/TLS.

Zanimivost: port 465 dolgo časa ni bil “čist” uradni standard IETF in je bil celo začasno označen kot deprecated v prid STARTTLS pristopa. V praksi pa se ni nikoli zares izgubil – ravno nasprotno: vrnil se je kot zelo razširjena in sprejeta varna možnost. Številni veliki ponudniki (tudi Gmail) ga še vedno priporočajo.

Port 587: sodoben standard (STARTTLS / eksplicitni TLS)

IETF je nato uradno določil port 587 kot standardni port za email submission (ko odjemalec ali spletna stran odda mail na strežnik). Ta port praviloma uporablja STARTTLS, kar pomeni Explicit TLS.

Tipičen tok pri 587 je:

1. Spletna stran se poveže na mail strežnik prek porta 587 (na začetku v plain text načinu).
2. Pošlje EHLO.
3. Strežnik vrne seznam zmožnosti, med njimi STARTTLS.
4. Odjemalec pošlje ukaz STARTTLS in s tem “nadgradi” povezavo na TLS tunel.
5. Šele nato pošlje prijavne podatke in dejansko e-pošto.

V 2026 velja: če strežnik na 587 ne forsira šifriranja, je to varnostno neustrezno. Vseeno pa je 587 najbolj univerzalno podprt in najpogostejši standard za submission.

Port 2525: ne-standardni rezervni izhod

Port 2525 ni uradni SMTP standard. Gre za alternativo, ki jo številni SMTP servisi omogočajo kot fallback. Smisel ima takrat, ko hosting blokira 587 in 465 (redko, a se zgodi – npr. pri bolj restriktivnih cloud okoljih). Običajno uporablja enak STARTTLS pristop kot 587.

Verdikt za 2026: kateri SMTP port izbrati?

Primarna izbira: port 587 (STARTTLS)

Če konfiguriraš SMTP za WordPress (ali katerokoli aplikacijo), naj bo prvi poskus port 587 z STARTTLS/TLS. To je uradni, sodoben standard za submission in ga podpira praktično vsak resen ponudnik.

Sekundarna izbira: port 465 (SMTPS)

Če 587 iz kakršnegakoli razloga ne deluje ali če tvoj ponudnik (npr. Gmail/Google Workspace) izrecno raje vidi 465, uporabi port 465 z SMTPS (SSL/TLS). To je prav tako varno in zelo pogosto.

Skoraj nikoli: port 25

Port 25 ni za pošiljanje iz spletne strani. Danes je primarno za mail strežnik–mail strežnik relay in v praksi pogosto blokiran na nivoju hostinga/ISP-ja.

Primerjava portov (hitri pregled)

• 25 – Protokol: SMTP; Varnost: brez; Uporaba: server-to-server relay; Priporočilo za spletno stran: NE (hostingi blokirajo)
• 465 – Protokol: SMTPS; Varnost: implicitni SSL/TLS; Uporaba: client-to-server submission; Priporočilo: DA (varno in pogosto)
• 587 – Protokol: SMTP; Varnost: explicitni TLS (STARTTLS); Uporaba: client-to-server submission; Priporočilo: DA (priporočeni standard)
• 2525 – Protokol: SMTP; Varnost: explicitni TLS (STARTTLS); Uporaba: fallback; Priporočilo: samo če sta 587/465 blokirana

Kako popraviti WordPress e-pošto: postopek po korakih

Ko je jasno, kateri port izbrati, je naslednji izziv implementacija: WordPress mora e-pošto pošiljati prek namenskega transactional ponudnika in ne prek wp_mail() na strežniku.

1) Izberi namenski SMTP/transactional ponudnik

Prvi korak je, da prenehaš uporabljati web strežnik za pošiljanje. Potrebuješ transactional email provider, ki živi od deliverability.

• Kaj ponudnik naredi: zagotovi profesionalen mail strežnik z dobro reputacijo, ki ga uporabiš prek API ali SMTP za pošiljanje e-pošte iz aplikacije.
• Pogosti ponudniki: SendGrid, Brevo (prej Sendinblue), Mailgun, Postmark (znan po zelo visoki deliverability), Amazon SES (zmogljiv, a bolj kompleksen), Google Workspace / Gmail (uporaben za low-volume, vendar za poslovno rabo ni idealen zaradi limitov).

Pri manjših in srednje velikih straneh so brezplačni paketi pogosto dovolj za transactional e-pošto (obrazci, naročila, reseti).

2) Nastavi DNS zapise: SPF in DKIM

To je tehnično najbolj kritičen del: svetu moraš dokazati, da ima izbrani ponudnik dovoljenje pošiljati e-pošto v imenu tvoje domene. To narediš z DNS zapisi (tam, kjer upravljaš DNS – registrar ali DNS provider). Ponudnik ti da točne vrednosti, ki jih kopiraš.

• SPF (Sender Policy Framework): TXT zapis, ki deluje kot seznam dovoljenih pošiljateljev za tvojo domeno. Prejemnikom pove: “e-pošta z domeno my-domain.com je legitimna samo, če prihaja iz teh IP-jev/servisov (npr. moj strežnik in SendGrid).” To zmanjša možnost spoofinga.
• DKIM (DomainKeys Identified Mail): TXT zapis za javni ključ, s katerim prejemniki preverijo podpis e-pošte. Ponudnik vsak mail podpiše s privatnim ključem; prejemnik preveri podpis prek javnega ključa v DNS. To potrdi, da mail ni bil spremenjen in da prihaja od autoriziranega pošiljatelja.

3) Namesti in konfiguriraj SMTP plugin v WordPressu

Zdaj mora WordPress dejansko uporabiti novo storitev. Najlažje je prek SMTP plugin-a, ki “prestže” pošiljanje prek wp_mail() in ga preusmeri na izbranega ponudnika.

Tipični plugin-i: WP Mail SMTP, FluentSMTP, Post SMTP.

Splošni koraki konfiguracije so pri vseh podobni:

1. Namesti in aktiviraj izbran SMTP plugin.
2. V WordPress adminu odpri nastavitveno stran plugin-a.
3. Izberi “Mailer” (npr. SendGrid) oziroma ustrezno integracijo.
4. Vnesi kredenciale: najboljša praksa je API key (varneje in zanesljiveje). Alternativno lahko izbereš “Other SMTP” in vnašaš SMTP uporabniško ime/geslo.
5. Če ne uporabljaš API: nastavi SMTP parametre: SMTP Host (npr. smtp.sendgrid.net), Encryption: izberi TLS (STARTTLS). Če je na voljo samo SSL/SMTPS, to pomeni implicitni TLS. Nato nastavi SMTP Port: 587 (za TLS/STARTTLS) ali 465 (za SMTPS/SSL).
6. Vklopi Authentication.
7. Vnesi SMTP Username in SMTP Password (kot ti jih poda ponudnik).
8. Nastavi “From Email” (naj bo iz avtenticirane domene) in “From Name” (ime spletne strani/organizacije).

4) Testiraj pošiljanje in spremljaj loge

Večina SMTP plugin-ov ima zavihek “Test Email”. Pošlji test na Gmail ali Outlook.

• Če pride v inbox: konfiguracija je pravilna in e-pošta je avtenticirana.
• Če konča v spamu: najprej preveri SPF/DKIM. Upoštevaj, da propagacija DNS zapisov lahko traja nekaj ur.
• Če pošiljanje pade: običajno gre za napako porta ali kredencialov. Preveri host/port/uporabniško ime/geslo. Če si na 587 in ne deluje, poskusi 465 (in ustrezno šifriranje) – ali obratno.

“Enostavna” pot: kako sodobne WordPress platforme skrijejo kompleksnost

Če to razlagaš lastniku podjetja, je zgornji proces pogosto preveč: DNS pri registrarju, račun pri SMTP ponudniku, plugin v WordPressu, porti, API ključi… Zato se pojavljajo bolj integrirane rešitve, ki skušajo deliverability rešiti z minimalno konfiguracije.

Rešitev 1: integrirana transactional e-pošta (zero-config pristop)

Ker je jedro problema neavtenticirana e-pošta iz wp_mail(), je najhitrejša pot storitev, ki to bypassa brez ročnega sestavljanja sistema.

Primer takšnega pristopa je Site Mailer by Elementor: plugin, zasnovan kot “zero-configuration” rešitev.

• Kako deluje: plugin namestiš in aktiviraš.
• Kaj naredi: transactional e-pošto (kontaktni obrazci, WooCommerce maili, reset gesla itd.) samodejno preusmeri prek avtenticirane storitve z visoko deliverability.
• Zakaj je drugače: ni potrebe po registraciji pri SendGrid, ni API ključev, ni SPF/DKIM nastavitve, niti izbire porta – ideja je, da deluje takoj.

Rešitev 2: managed hosting, ki ne ovira SMTP dobrih praks

Del težav je lahko tudi hosting: restriktivna okolja včasih blokirajo porte ali otežijo konfiguracijo. Kakovosten managed WordPress hosting praviloma razume problem wp_mail() in zagotovi okolje, kjer lahko normalno uporabiš SMTP storitve.

Primer premium pristopa je Elementor Hosting, ki je postavljen na cloud infrastrukturi in je usmerjen v zmogljivost; del takšne “zdrave osnove” je tudi, da uporaba mail servisov in portov (kot 587) ni po nepotrebnem blokirana.

Onkraj SMTP: nujna ločnica med transactional in marketing e-pošto

Ko transactional e-pošta končno deluje, je naslednje pravilo tisto, ki ti lahko reši reputacijo domene:

Ločitev v praksi:

• Transactional e-pošta (prek SMTP): 1:1 maili, sproženi z dejanjem uporabnika. Primeri: reset gesla, potrditev naročila, sporočila iz obrazcev, registracije, welcome e-pošta. To so pričakovani maili in morajo priti v inbox.
• Marketing e-pošta (prek ESP): 1:n broadcast (newsletterji, akcije, najave). Tudi če so “opt-in”, povzročijo več odjav in spam pritožb. Če to mešaš s transactional kanalom, reputacija pade in posledično začnejo v spam padati tudi kritični maili.

Za marketing so namenjene platforme tipa Mailchimp ali ConvertKit, ki ločeno upravljajo unsubscribes, reputacijo in analitiko.

Priporočena email strategija za 2026

Če deliverability jemlješ resno, se splača razmišljati v treh slojih:

1. Stabilna osnova: hosting, ki ti ne blokira implementacije best practices (npr. da so relevantni porti na voljo in da okolje ni “sumljivo” za pošiljanje).
2. Zanesljiv transactional kanal: bodisi “zero-config” rešitev (npr. Site Mailer by Elementor) ali klasična konfiguracija plugin-a (WP Mail SMTP ipd.) z uveljavljenim ponudnikom, pri čemer je privzeta izbira port 587 + STARTTLS.
3. Ločen marketing kanal: za newsletterje in promocije uporabi namenski ESP, da zaščitiš reputacijo domene in dostavljivost transactional e-pošte.

Zaključek: nehaj izgubljati e-pošto in začni graditi zaupanje

Vprašanje “kateri SMTP port uporabiti” je dober prvi korak. V 2026 je odgovor jasen: port 587 (STARTTLS), z portom 465 (SMTPS) kot odlično alternativo.

Ampak pravi preboj se zgodi šele, ko WordPress odmakneš od wp_mail() in transactional e-pošto pošiljaš prek avtenticiranega, reputacijskega ponudnika – skupaj z ustreznimi DNS zapisi (SPF/DKIM) in jasnim ločevanjem transactional vs. marketing pošiljanja.

FAQ: najpogostejša vprašanja o SMTP portih in WordPress e-pošti

1) Kateri SMTP port naj uporabim – na kratko?

Uporabi port 587 z STARTTLS. Če to ne deluje, je naslednja najboljša izbira port 465 z SMTPS (SSL/TLS).

2) Zakaj ne bi uporabljal porta 25?

Port 25 je originalni SMTP port iz 1982, brez šifriranja. Zaradi zlorab za spam ga danes skoraj vsi residential ISP-ji in cloud hosting ponudniki blokirajo. Za submission iz spletne strani praktično ne bo deloval.

3) Kakšna je razlika med 587 (STARTTLS) in 465 (SMTPS)?

Oba sta varna. 465 uporablja implicitni TLS (šifriranje se začne takoj ob povezavi). 587 uporablja eksplicitni TLS prek ukaza STARTTLS (povezava se začne v plain text in se nato nadgradi). 587 je sodoben priporočeni standard, oba pa sta v praksi uporabna.

4) Kaj pomeni “transactional e-pošta”?

To je 1:1 e-pošta, sprožena z dejanjem uporabnika na strani: oddaja obrazca, reset gesla, registracija, potrditve naročil v eCommerce. To je e-pošta, ki mora zanesljivo priti v inbox, zato jo pošiljaj prek namenskega SMTP/transactional servisa.

5) Kako se transactional e-pošta razlikuje od marketing e-pošte?

Marketing e-pošta je 1:n broadcast (newsletter, promocije, najave). Za to uporabi ločeno email marketing platformo (ESP), da ne poškoduješ reputacije transactional pošiljanja.

6) Kaj sta SPF in DKIM – in ali ju res potrebujem?

Da, potrebna sta. Gre za DNS zapise, ki dokazujejo legitimnost pošiljanja. SPF določa, kateri strežniki smejo pošiljati v imenu tvoje domene. DKIM doda kriptografski podpis, ki potrdi, da e-pošta ni bila spremenjena in da jo pošilja pooblaščeni sistem. Brez njiju bo mail pogosto videti kot spam.

7) SMTP plugin me sprašuje po “Host”. Kaj je to?

“Host” je naslov SMTP strežnika tvojega ponudnika. Primeri: pri SendGrid je to smtp.sendgrid.net, pri Googlu smtp.gmail.com. Točne podatke dobiš v dokumentaciji ponudnika.

8) Ali lahko za pošiljanje mailov s spletne strani uporabim kar svoj Gmail račun?

Tehnično lahko, vendar ni priporočljivo: v WordPress bi moral shraniti osebne prijavne podatke (varnostno tveganje), Google ima stroge limite pošiljanja in ob spike-u prometa lahko pošiljanje začasno blokira. Za poslovno rabo je bolj smiselna namenska transactional storitev.

9) Katera je najlažja rešitev za WordPress e-pošto?

Najmanj konfiguracije zahteva “zero-configuration” pristop, npr. Site Mailer by Elementor, ki transactional e-pošto preusmeri brez nastavljanja portov, API ključev in DNS zapisov.

10) Kako preverim, ali SMTP nastavitev deluje?

Uporabi “Test Email” funkcijo v SMTP plugin-u (npr. WP Mail SMTP) in pošlji test na svoj Gmail/Outlook. Če prispe v inbox, je nastavitev pravilna.